Domov
Živo
Podkasti
Išči

radioplayer.org
  1. Domov
  2. Živo
Nastavitve

MMR
Now Playing Pause
Zdaj se predvaja
Muravidéki Magyar Rádió
-
Muravidéki Magyar Rádió
Zadnje predvajane pesmi

Önnek szól!
-
Önnek szól!
Önnek szól!
-
Önnek szól!
Neked szól!
-
Neked szól!
Neked szól!
-
Neked szól!
Másképpen hangzik!
-
Másképpen hangzik!
Másképpen hangzik!
-
Másképpen hangzik!
A régió hangja!
-
A régió hangja!
A régió hangja!
-
A régió hangja!
A Te életed, a Te rádiód!
-
A Te életed, a Te rádiód!
A Te életed, a Te rádiód!
-
A Te életed, a Te rádiód!
Podobni podkasti
Številke
Številke
Evropa osebno
Evropa osebno
Pet let pozneje
Pet let pozneje
Najnovejše epizode
Sara Afzali: Preprosto ne drži, da z vojno osvobajajo Iran
Sara Afzali: Preprosto ne drži, da z vojno osvobajajo Iran
Pesnica, prevajalka, novinarka in multimedijska umetnica Sara Afzali se je rodila v iranskem Širazu, poznanem tudi kot mestu pesnikov. Da bo pisala poezijo, je vedela že pri dvanajstih, ko je zmagala na državnem tekmovanju. Pred dokončno selitvijo se je v Slovenijo najprej odpravila za nekaj mesecev, da je preverila, kakšno življenje jo čaka. Po več kot sedmih letih pravi, da bi težko živela v kakšni drugi evropski državi, obenem pa prizna, da privajanje na novo kulturo ni bilo enostavno. Delček slovenske književnosti želi zdaj predstaviti Irancem, v farsi namreč prevaja roman Draga Jančarja To noč sem jo videl.Uporabne povezave: osebna spletna stran Iran: zgodba o odpornosti neke družbe, Delo Iranka v Sloveniji: Svobodo si lahko zagotovimo le sami, Delo
Guillermo Escalante: Dober narod ima namesto vojskovodje na osrednjem trgu kip pesnika
Guillermo Escalante: Dober narod ima namesto vojskovodje na osrednjem trgu kip pesnika
Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji slovenski pesnik in njegova muza. To veliko pove o državi in o vrednotah ljudi, ki tam živijo.
290 Zdenka Čebašek Travnik o dostojni starosti in demenci
290 Zdenka Čebašek Travnik o dostojni starosti in demenci
V sezoni želja tokrat govorimo o dostojni starosti in demenci, temi je predstavila dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je pred meseci s kolegi uredila knjigo Kje so moji ključi. Zbirka zgodb v pahljači predstavlja različne zgodbe o demenci. Vabljeni k poslušanju.
Dan Lužar: Mladi plesalec, ki se je iz Kanade vrnil v Slovenijo
Dan Lužar: Mladi plesalec, ki se je iz Kanade vrnil v Slovenijo
V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.
Cristina dos Santos Caserman: Štiri leta je tu jokala, zdaj se ne bi več vrnila v Brazilijo
Cristina dos Santos Caserman: Štiri leta je tu jokala, zdaj se ne bi več vrnila v Brazilijo
Cristina dos Santos Caserman se je zaljubila v Slovenca in se pred dvajsetimi leti preselila v našo državo. Jezika se je učila s pomočjo knjig in člankov v časopisu, tu opravila maturo in doštudirala predšolsko vzgojo. Nekaj, kar je v Braziliji, če nimaš veliko denarja, skorajda nedostopno. Visoka izobrazba. Spregovorila je o ločevanju med revnimi in bogatimi, kot se spominja iz svojega otroštva, rasizmu, o tem, da so v vrtce in šole poleg hrane in pijače morali nositi še toaletni papir, pa o tem, da je delala, odkar pomni.
289 Ernest Ženko med morskimi psi in umetno inteligenco
289 Ernest Ženko med morskimi psi in umetno inteligenco
V zadnjih letih v Številkah pogosto govorimo o umetni inteligenci, tokrat pa smo nanjo pogledali z malce drugačnega zornega kota, gost je namreč dr. Ernest Ženko, vodja Centra za odgovorno umetno inteligenco. To razumemo kot statistiko oziroma igro številk, ki je že precej stopila v naša življenja, pri nekaterih celo usodno. Gost se je tako razgovoril vse od filozofije do psihologije uporabe. Vabljeni k poslušanju!
April Rose Vizintin: Nisem razumela, kako lahko jeste 'šalam' in pršut
April Rose Vizintin: Nisem razumela, kako lahko jeste 'šalam' in pršut
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.
288 Marina Ferfolja o strategiji slovenskega turizma: "Malo več in veliko bolje"
288 Marina Ferfolja o strategiji slovenskega turizma: "Malo več in veliko bolje"
Slovenski turizem zadnja leta podira rekorde po številu nočitev in turistov. Marina Ferfolja (Slovenska turistična organizacija) se je razgovorila o strategijah in ciljah slovenskega turizma pa tudi o lastnih potovalnih prioritetah. Vabljeni k poslušanju!
Vit Pohanka: Nič junaškega ni v tem, če te ugrabijo
Vit Pohanka: Nič junaškega ni v tem, če te ugrabijo
Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232. Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj? ZAPISKI: Czechast, podkast Vita Pohanke o aktualnih razmerah na ČeškemEpizoda Czechasta o obletnici ugrabitve
Žana Andrejeva: Svoboda v rokenrolu in turnem smučanju
Žana Andrejeva: Svoboda v rokenrolu in turnem smučanju
Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andori vmes premagala za dva Everesta in pol višine, rada ima dolge pohode, denimo v Himalaji, veslanje med otoki po Jadranu, najraje pa turno smuča. Med epidemijo je poprijela še za kitaro, danes pa ljubiteljsko igra v zasedbi, katere ime ustreza njenemu spoprijemanju z izzivi vsakdana: Bomo že.